Jutri gre v zapor prvi bivši voditelj države v EU: kot kaže, v samico

Sodišče v Parizu je Sarkozyja, ki je bil predsednik Francije med letoma 2007 in 2012, septembra spoznalo za krivega hudodelskega združevanja v povezavi z obtožbami, da je za svojo predsedniško kampanjo leta 2007 od oblasti takratnega libijskega voditelja Moamerja Gadafija prejel več milijonov evrov.

Obsodilo ga je na petletno zaporno kazen, naložilo pa mu je tudi plačilo kazni v višini 100.000 evrov.

Sarkozy, ki očitke zavrača, se je na sodbo sicer pritožil, a pritožba ne zadrži izvajanja kazni, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Kazen bo tako prestajal v pariškem zaporu La Sante.

"Če si res želijo, da spim v zaporu, bom spal v zaporu – toda z dvignjeno glavo," je dejal novinarjem po razsodbi 25. septembra.

Sarkozy bo tako prvi francoski voditelj po Philippu Pétainu, vodji Vichyjske Francije, ki je tesno sodelovala z nacistično Nemčijo, ki bo dejansko zaprt. Pétain je bil po drugi svetovni vojni obsojen in zaprt.

Po navedbah AFP, ki se sklicuje na vire iz zapora, bo Sarkozy najverjetneje nameščen v eni od samic v posebnem krilu zapora, da bi se izognili stiku z drugimi zaporniki.

S tem naj bi želeli preprečiti, da bi ga kdo fotografiral z enim od številnih mobilnih telefonov, ki so jih pretihpotapili v zapor, je še poročala AFP. Samica naj bi bila velika devet kvadratnih metrov.

Zaporniki, ki so nameščeni v samice, imajo pravico do enega sprehoda na dan, na dvorišču, velikem nekaj kvadratnih metrov, in brez prisotnosti drugih zapornikov.

“Izjemna teža kaznivega dejanja”

Po poročanju AFP ni jasno, kako dolgo bo Sarkozy ostal v zaporu. Predsedujoča sodnica Nathalie Gavarino je ob izreku kazni poudarila "izjemno težo" kaznivega dejanja in zato odredila, da mora biti Sarkozy zaprt, tudi če vloži pritožbo.

Sarkozyjevi odvetniki bodo po pričakovanjih takoj ob prihodu v zapor vložili zahtevo za izpustitev. Pritožbeno sodišče ima nato dva meseca časa, da o tem odloči.

Teoretično bi sodišče lahko zavrnilo njegovo izpustitev, če bi menilo, da je to edini način za preprečitev uničenja dokazov ali zastraševanja prič v postopku na drugi stopnji. V nasprotnem bi bil lahko Sarkozy do odločitve drugostopenjskega sodišča izpuščen iz zapora pod sodnim nadzorom ali pa v hišnem priporu z elektronsko zapestnico.

Denar v zameno za politično podporo

Tožilstvo je za Sarkozyja sicer zahtevalo sedem let zapora in plačilo denarne kazni v višini 300.000 evrov. Tožilci so trdili, da je Sarkozy v zameno za finančno pomoč Gadafiju obljubil podporo takrat izolirani libijski vladi na mednarodnem prizorišču. Sarkozy je obtožbe vseskozi zanikal in trdil, da gre za politično motiviran proces.

Ob Sarkozyju je bilo v politično odmevnem procesu obtoženih še 12 drugih ljudi, med njimi trije nekdanji ministri.

Sodišče je za kriva spoznalo tudi dva njegova nekdanja tesna sodelavca: Claude Gueant, Sarkozyjeva desna roka in vodja njegovega urada, je bil spoznan za krivega pasivne korupcije in ponarejanja, nekdanji notranji minister Brice Hortefeux pa kriminalne zarote. Eric Woerth, ki je bil Sarkozyjev blagajnik med kampanjo leta 2007, je bil oproščen.

Sojenje je sledilo več kot deset let trajajočim preiskavam, ki so se začele po tem, ko je Gadafijev sin Saif al Islam prvič obtožil Sarkozyja, da je od očeta prejel milijone za financiranje svoje kampanje.

Še vedno uživa podporo

Sarkozy se je po odhodu s položaja predsednika leta 2012 soočil že z vrsto pravnih postopkov. Leta 2021 je bil v ločenem primeru obsojen na eno leto hišnega pripora zaradi nezakonitega financiranja volilne kampanje za predsedniške volitve leta 2012.

Prizivno sodišče je februarja odločilo, da mora odsedeti šest mesecev, preostalih šest mesecev pa bo odslužil pogojno. Prav tako so mu odvzeli najvišje francosko odlikovanje, legijo časti.

Kljub temu Sarkozy še vedno uživa določeno podporo na francoski desnici, je poročala AFP. Njegov sin Louis Sarkozy, ki piše za skrajno desni časopis in kandidira za župana v južni Franciji, je v soboto pozval ljudi, naj v torek zjutraj pridejo pokazat podporo očetu pred njegov dom.

Sodnica Gavarino je po razsodbi prejela grožnje s smrtjo, kar je aktualni predsednik Emmanuel Macron javno obsodil.